Po ljudskem izročilu naj bi vas nastala v času, ko je na bližnjem hribu Gradišnica stal grad, katerega hlapci so si na mestu današnje vasi postavili svoja prebivališča. Vaščani so v prejšnjem stoletju živeli od poljedelstva, konjereje in živinoreje.

Na Cerovo se pripeljemo lahko po asfaltirani cesti iz Ponove vasi ali po gozdni cesti iz Spodnje Slivnice. V kraški dolini vzhodno od vasi, tik pod vzpetino, na kateri stoji Tabor Cerovo, je izvir. To je bil to za tukajšnje domačine v preteklosti glavni vir pitne vode. Starejši prebivalci se še spomnijo časov, ko so z vedri hodili k izviru po vodo.

Na osrednjem križišču poti je urejeno vaško jedro. Pod streho počivališča je postavljena klop, korito s pitno vodo, ter informacijska tabla Naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca. Na tem mestu je nameščen tudi javno dostopni defibrilator. Vaško jedro predstavlja prijazno počivališče za pohodnike in mesto, kjer se srečajo in družijo prebivalci vasi. Od tu lepo vidimo bližnji grič, na katerem stoji Tabor Cerovo s cerkvico Sv. Nikolaja.

S Cerovega je lep razgled tudi na bližnje travnike in gozdove. Pogled z vasi proti severu, nam seže do vrhov Kamniških Alp. Ko se iz Ponove vasi skozi gozd pripeljemo na Cerovo, na brežini pod cesto zagledamo pašnike, namenjene paši osličkov in konj.

V gozdovih okoli vasi prevladujejo smreke, jelke, bukve in tudi hrast cer. Po tej vrsti hrasta, je Cerovo dobilo svoje ime.    

V današnjem času se vas razvija v smeri rekreacijskega turizma. Poleg dolgoletne tradicije konjeniškega centra je Cerovo postalo tudi izhodiščna točka naravoslovne učne poti Po sledeh vodomca, paradni konj društva pa je VODOMČEV GAJ, kjer srce zapoje s pticami. 

Besedilo: Andreja Lotrič po različnih virih

Oslički na pašniku.

Pitnik za ptice.